Dogodki

 DROBCI KRUTE ZGODOVINE

Praznovanje so začeli s koncertom Okteta Simona Gregorčiča, ki je s programom ljudskih in umetnih pesmi nastopil v cerkvi svetega Jožefa. Odlični pevci so poustvarili dela Gallusa, Mendelssohna, Ipavca, Aljaža in drugih ter dodali še nekaj narodnih.Po koncertu je sledila proslava v na novo urejenem vaškem središču. Oblikovala jo je znana glasbenica Marjetka Popovska, ki je nastopila ob spremljavi kitare. Pred spomenik padlim Vojskarjem v drugi svetovni vojni sta podžupan Bojan Režun in predsednik sveta KS Vojsko Branko Lapajne ob pozdravu častne straže položila cvetje. Spomine Vojskarjev je strnila Irena Hvala, preostali program pa so oblikovali mladinci in Marjetka Popovski.

Na letošnji proslavi ob krajevnem prazniku sta recitatorja zbranim prebrala besedilo, ki v strnjeni obliki govori o strahotah druge svetovne vojne na Vojskem. Branko Lapajne je iz dokumentov v arhivih in knjige Toneta Ferenca »Primorska pred vseljudsko vstajo 1943« rekonstruiral in v krajši zapis strnil dogajanja v začetku leta 1943 na Vojske

V začetku leta 1943 se je v širši okolici Trnovskega gozda, Gorenje Trebuše, Kanomlje in Mrzle Rupe zadrževala Gregorčičeva brigada in Južnoprimorski odred. Italijanske obveščevalne službe so to zaznale in v svojem poročilu je poveljstvo pehotne divizije »Veneto« za januar 1943 zapisalo:

 »Nadaljuje se široka propagandistična dejavnost upornikov v coni med Vojskim in Idrijo, kjer smo zaznali nadaljnje odhode k upornikom. Ta dejavnost se je v tem mesecu z znatno jakostjo in z zaskrbljujočim izidom razširila tudi na Trebušo. Zdi se, da tolpe, ki delujejo v tem kraju, prebivajo v coni Mrzla Rupa – Vojsko – Ogalce in Vojščica.«

 Prvi uspešen spopad na tem območju se je zgodil 3. februarja na območju Gačnika v bližini domačije pri Čibeju, ki je imel velik odmev tako med italijanskimi oboroženimi silami, ki so utrpele velike izgube, kot tudi med mladeniči z Vojskega in okolice, ki jih je ta uspeh še bolj spodbudil za odhod v partizane. Vendar so se naslednji dan po spopadu Italijani ponovno vrnili in iz maščevanja požgali hišo pri Čibejevih. Od marca do junija 1943 so se vrstili napadi partizanskih enot na posamezne italijanske postojanke v okolici Vojskega, Italijani so izvajali zaslišanja in tudi že prve aretacije. 22. junija se je po nekajdnevnih pripravah v spopad z Italijani spustil 1. bataljon Gregorčičeve brigade v odmevni bitki v Razorih. Poveljstvo 52. pehotne divizije »Torino« je o tem spopadu poročalo:

 »22. junija zjutraj je avtomobil javne varnosti s posadko 21 vojakov vozil proti Mrzli Rupi, da bi odpeljal nekaj oseb, aretirali naj bi dve ženski v Mrzli Rupi, osumljeni sodelovanja z uporniki. Okrog 8.30 ure so ga na koti 941 napadli uporniki, razmeščeni na levi in desni strani ceste. Napad je bil nenaden, močan in kratkotrajen. Vsi so bili mrtvi ali ranjeni ne da bi sploh lahko uporabili lastno orožje.«

 Že isti dan popoldne je na kraj dogodka prihitel z Vojskega 2. bataljon 82. pehotnega polka in skupaj s premičnim oddelkom iz Idrije naredil čistko in preiskal hiše v bližini napada ter 8 hiš požgal. 22. junija se je iz Gorice proti Idriji odpravil zloglasni inšpektor javne varnosti za Julijsko krajino Giuseppe Gueli, ki je sam osebno 23. junija vodil operacijo drugega čiščenja upornikov in njihovih simpatizerjev na področju Vojskega.

 Gueli je pozno popoldne, ob šestih, brzojavil iz Idrije vodji italijanske policije v Rimu, da je dal požgati 30 hiš in aretirati 24 oseb ter ubiti Ignacija in Jelinko Kogej, češ, da sta po zatrjevanju karabinerja Feruccia Tomasija (ranjenega preživelega) bila navzoča pri napadu in pri zasmehovanju ranjenega karabinerja.

 Natančnejši viri še navajajo, da je imela italijanska vojska po napadu v Razorah več očiščevalnih operacij v predelu Vojskega, Tisovca, Črnega vrha, Trebuše, Čekovnika in Mrzle Rupe. Vendar brez uspeha, ker je bil bataljon Gregorčičeve brigade že v taboru na Skobilišču pri Čavnu. Ta dogodek je dodobra zaznamoval tudi nadaljnje življenje na Vojskem. Mnogo ljudi je bilo takrat interniranih v razna taborišča, mnogi so padli v borbah za drugačno, boljše življenje ali drugače občutili strahote vojne.

 Povzetek iz Idrijskih novic : Damjan Bogataj

Priponke:
DatotekaOpisVelikost datoteke
Prenesi to datoteko (Častna straža pred spomenikom.docx)Častna straža pred spomenikom.docx 1214 kB
Prenesi to datoteko (G3008_0006_Prazniki KS Vojsko plakat.pdf)G3008_0006_Prazniki KS Vojsko plakat.pdf 328 kB

Minuli vikend je Kulturno zgodovinsko društvo Triglav priredilo že 10. uprizoritev bitke na Vojskem. Poleg članov KZD Triglav so sodelovala tudi prijateljska društva iz Češke, Italije, Avstrije in Nemčije. Okoli 50 udeležencev se je tako v petek 24. februarja kljub slabim vremenskim razmeram, a z malo potrpežljivosti in veliko požrtvovalnosti ter podpore lokalnih prebivalcev le uspelo prebiti do doma CŠOD na Vojskem, kjer smo se nastanili. Po slabem prvem dnevu sta nas pričakala dva izjemna dneva. V vseh 10 letih še niso bili deležni tako čudovitega  razgleda in zimske pravljice. V soboto smo se preoblekli v uniforme, ter si oprtali vso potrebno vojaško opremo kakršno so imeli vojaki na sebi pred 73 leti. Dan smo izkoristili za vaje, ter izdelali scenarij in ga tudi poskusili izpeljati. Zvečer pa smo se z ostalimi maskami poveselili pusta. V nedeljo zjutraj so se začele priprave, čiščenje orožja, deljenje zadnjih navodil, pregled opreme in delitev streliva. Po prejetju navodil smo odkorakali proti bojišču. Letos smo poskušali prikazati boje 14. divizije med pohodom na Štajersko. Uprizorili smo napad partizanov na nemške položaje, po prodiranju v dolino so se nemške enote zbrale in obkolile partizane. Le ti so se poskušali z juriši in bojem na nož prebiti iz obroča....Poleg Kulturno zgodovinsko društvo Triglav so sodelovali še Klub vojenské historie GARDEKORPS-Praha, o. s., Tergeste Historica ter prijatelji iz Nemčije in Avstrije. Več slik si lahko ogledate na  spletni strani

http://www.kzdtriglav.com/index.php/nggallery/vojsko-2017/vojsko-2017?page_id=395

 KZD Triglav

 

 

Primorske novice

nedelja, 28. avgust 2016, 17:13

Voditi nas mora humanost NOB

Približno 200 pohodnikov je v soboto iz treh smeri - Črnega Vrha, Predmeje in Želina - prehodilo del spominske poti prenosa 98 partizanskih ranjencev na nadleško polje. Prvi koloni sta se na Hudem polju z govornikom Vasjo Klavoro poklonili spominu na humanost partizanskega zdravstva, združeni pohodniki z množico slavja na Vojskem pa z mlado zgodovinarko Nežo Jogan vrednotam NOB nasploh.

VOJSKO > Tri spominske prireditve - pohod po delnih smereh prenosa 98 ranjencev iz Cerknega na Nadleško polje za prevoz v južnoitalijanske bolnišnice, srečanje prijateljev bolnic Pavla in Franja in skupno srečanje vseh na Vojskem, ostajajo množična. Da bodo živela, so v soboto, ob vse mlajšemu rodu letos preko 200 pohodnikov, poskrbeli mladi.

Mladost je krasila odličen tolminski pevski kvartet in domače recitatorke, ki so prebirale poezijo domačega pesnika Črtomirja Šinkovca. Mlade je bilo prvič videti med množico praporščakov in več kot kdajkoli med številnimi udeleženci skupnega srečanja na Vojskem. S sporočilom, da se zaveda, da brez NOB in njegovih vrednot, ne bi imeli samostojne Slovenije, jih je nagovorila mlada zgodovinarka Neža Jogan. Ko je opisala epopejski prenos težko ranjenih partizanov z okrog tisoč sodelujočimi borci avgusta leta 1944 v organizaciji IX. korpusa, se je posvetila humanosti NOB, odlično organiziranemu partizanskemu zdravstvu in iz njiju izhajajočim vrednotam. “V 240 partizanskih bolnicah so zdravili okrog 22.000 ranjencev. 2128 so jih v enem letu prepeljali v zavezniške bolnišnice. Tega se moramo vedno znova spominjati. To so bila dejanja znanja, humanosti, sočutja, vztrajnosti, požrtvovalnosti, solidarnosti, strpnosti in poguma. Odgovorni smo za to, da jih nikoli ne preraste bršljan pozabe in laži,” je poudarila Joganova.

Na Hudem polju, ob obeležju eni od številnih postojank bolnice Pavla, so se redki še živeči borci, pohodniki in množica prijateljev te bolnice in Franje z govornikom dr. Vasjo Klavoro, še izčrpneje sprehodili skozi vlogo zdravnikov in medicinskega osebja med NOB in se jim globoko poklonili. SD

Med množico, ki se spominja epopejskega prenosa ranjencev avgusta leta 1944, je vse več mladih.

Tekst in Foto: Saša Dragoš

Priponke:
DatotekaOpisVelikost datoteke
Prenesi to datoteko (slike.pdf)slike.pdf 176 kB

TABOR Z RAZGLEDOM uspešno povezal domačine in mednarodne prostovoljce na Vojskem

Ponedeljek, 04. julij 2016

Mednarodni prostovoljni Tabor z razgledom, ki je trajal od 21. do 29. 6. na Vojskem, se je uspešno zaključil.

V tednu dni, ko smo gostili šest mednarodnih prostovoljcev iz Portugalske, Slovaške, Finske, Švedske in Hrvaške ter slovensko taborovodjo, je bila ob močni podpori KS Vojsko, Občine Idrija, Društva kmečkih žena in deklet Vojsko, TD Vojsko ter domačinov urejena pohodna pot in vrh Školja. Poleg tega so postorili še nekaj drugih potrebnih del po vasi.

V prostem času so prostovoljci spoznavali lepote Idrijskega ter se s slovensko pesmijo vključili v kulturni program v spomin na požgano vas Vojsko. Na začetku tabora so si ogledali Antonijev rov in razstave v Mestnem muzeju Idrija. Spoznavali so naravno in kulturno dediščino na Vojskem (Gačnik, Hudournik, Partizansko tiskarno Slovenija, pokopališče na Vojščici,…). Organizirali smo voden ogled Krajinskega parka Zgornja Idrijca in njegovih lepot in znamenitosti. Preizkusili so se celo v klekljanju ter si pripravili večerjo z idrijskimi žlikrofi.

Vsi so bili navdušeni nad gostoljubnostjo in domačnostjo Vojskega in njegovih prebivalcev ter nad lepotami našega območja.

Prostovoljni tabor je bil tudi medijsko odmeven, kar daje takim aktivnostim še dodatno vrednost. Kajti eden izmed razlogov za organizacijo tabora smo kot organizatorji videli tudi v promociji in dobri besedi, ki jo v svet ponesejo prostovoljci. Je pa to tudi odlična priložnost za promocijo območja v domačih medijih.

Prispevek v Poročilih ob petih dne 25.5.2016 na RTV SLO 1 si lahko ogledate TUKAJ.

Vsem sodelujočim pri organizaciji in izvedbi tabora se iskreno zahvaljujemo. Naj jih naštejemo še enkrat: KS Vojsko, Društvo kmečkih žena in deklet Vojsko, Občina Idrija, TD Vojsko, CŠOD Vojsko ter domačini Vojskega.

Geopark Idrija

Mojca Gorjup Kavčič 

Po dolgem času smo na Vojskem uspeli zgraditi mrliško vežico, ki je prepotreben objekt današnjega časa. Sam objekt ima tri prostore :

- poslovilni prostor pokojnika

- čajno kuhinjo

- sanitarije

S tem posegom se nekako zaključuje dolgoletna obnova pokopališča.

Predsednik sveta KS Vojsko

Branko Lapajne

Priponke:
DatotekaOpisVelikost datoteke
Prenesi to datoteko (NA VOJSKEM  KONČALI Z GRADNJO  POSLOVILNE  VEŽICE.pdf)NA VOJSKEM KONČALI Z GRADNJO POSLOVILNE VEŽICE.pdf 149 kB

NA VOJSKEM PRAZNOVALI KRAJEVNI PRAZNIK

 Tudi letošnje praznovanje krajevnega praznika ( 23.06.2016 ) je potekalo v opomin in spomin na dan pred 73 - imi leti, ko je kraj doživel požig vasi s strani italijanskih vojakov, ki so se na tak način maščevali prebivalcem zaradi dan prej izvedenega napada partizanske enote  na kolono italijanskih vojakov  v Razorah, kjer so Italijani utrpeli velike izgube. Z dejanjem požiga vasi in kasnejšega razvoja dogodkov na planoti je bila vasi Vojsko dodobra zaznamovana  prihodnost  in razvoj samega kraja. Spomin na dogodke smo pričeli ob spomeniku padlih in umrlih krajanov  med NOB z prižiganjem bakel, nastopom ga. Mojce Magajna in pevke domoljubnih pesmi ga. Marjetke Popovski

Kot bakle gorele so hiše, dim, ruševine...žalost in strah so zarila se v srca,

tam za obzidjem so stali... trepetali... se spraševali: Kam nas bodo peljali ? Nas bodo ubili ?

( Odlomek iz nastopa pred spomenikom NOB na Vojskem /Mojca Magajna )

in nadaljevali z koncertom v dvorani CŠOD, ki ga je ob tej priložnosti izvedla ga. Marjetka Popovski, ki že 20 let nastopa po Sloveniji in z repertuarjem domoljubnih, narodnih in partizanskih pesmi obuja zavest boja za svobodo primorskega naroda. Koncert je bil sprejet z velikim navdušenjem polne dvorane.

Ker pa so ravno med tem časom na Vojskem gostovali tudi člani mednarodnega tabora, smo jih vključili  tudi kot pomoč pri pripravi prireditve , z velikim veseljem pa so za začetek koncerta zapeli " Na planincah.."v spremljavi Marjetke Popovski

Tabor so sestavljali : Ana iz Slovenije, Ivan iz Hrvaške, Lenka iz Slovaške, Jassica iz Portugalske, Arnold iz Švedske, Lenna in Marja iz Finske

                                                                                                                                                                                        Pripravil BL

Priponke:
DatotekaOpisVelikost datoteke
Prenesi to datoteko (NA VOJSKEM PRAZNOVALI KRAJEVNI PRAZNIK.pdf)NA VOJSKEM PRAZNOVALI KRAJEVNI PRAZNIK.pdf 178 kB
Prenesi to datoteko (vojsko1.pdf)vojsko1.pdf 909 kB

Ta teden na Vojskem poteka mednarodni tabor prostovoljcev v katerega so vključeni prostovoljci iz različni držav. Tu imamo predstavnike iz Švedske, Finske, Portugalske, Hrvaške in Slovaške. Delajo na urejanju poti proti razgledniški točki na vrhu Školja in drugih delih v kraju.

Prispevki :

http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-tv-porocila/174413456

http://4d.rtvslo.si/arhiv/radijski-dnevnik/174413596

Vojskarjev je malo, a so z dobrimi načrti pripravljeni poprijeti za delo.

Foto: Saša Dragoš

Vojsko gre pogumno v razvoj

sreda, 16. december 2015, 06:00

Vojsko, naša najvišja vas, ima smel razvojni program do leta 2018, realno strategijo turističnega razvoja in na osnovi obeh številne izdelane projektne naloge in naložbene načrte. Del jih že uresničuje. Zadnje leto ima ta skupnost predsednika, ki je prepihal planoto in v razvojna jadra pritegnil večino od sicer le dobrih 200 preostalih ljudi na planoti.

VOJSKO > Ob cerkvi, v središču vasi, je skoraj končan nov poslovilni objekt. Pod njo se je skupaj z jesenjo poslovila 134 let stara, zadnjih 16 let prazna šola in naredila prostor načrtovanemu centru rekreacije in sprostitve (CRS). Streljaj stran je sicer v problematiko vodovarstvenega območja že nekaj let ujeta načrtovana gradnja večnamenskega objekta. Pred uresničitvijo pa je preureditev središča vasi z malo čistilno napravo, igrišči in informativnimi tablami. Načrtov za oživitev planote, ki jim botruje predsednik skupnosti Branko Lapajne, je še veliko in zbor krajanov jih je podprl.

Najprej trgovina in promocija planote

Za našteto, ureditev kotlovnice na biomaso v CRS za ogrevanje središča vasi in gradnjo središčnega kanalizacijskega omrežja so nared projektne naloge. Skupaj z razvojnim programom je njihov avtor Branko Lapajne. Idrijčan, ki ga je planota pritegnila z lepotami in marljivimi ljudmi, s slabostmi pa izzvala k reševanju. “Najprej moramo v kraj vrniti trgovino. Kmetijska zadruga Idrija jo je pripravljena urediti, a ji moramo zagotoviti prostor,” je povedal. Če bo prostor, bo trgovina, tudi z njihovi pridelki, odprta v nekaj mesecih. Sicer bo morala počakati na večnamenski objekt.

Ta, s prostori za gasilsko in ostala društva in KS, bi že stal, a so ga nesrečno umestili v vodovarstven območje. Ker je Lapajne problemom le prišel do dna in se dejavno vključil v spreminjanje prostorskega plana občine, naj bi ga prihodnje leto začeli postavljati. Ob njem želijo odkupili površine za rekreacijo in gradnjo apartmajev. “Samo turizem, ki vključuje razvoj kmetijstva in gozdarstva, lahko Vojsko požene naprej. Srce me boli, ko srečujem množico priklopnikov s hlodovino na poti v dolino, namesto, da bi tja odvažali lesene hiše, na planoto pa vodili obiskovalce,” razmišlja Lapajne.

Občina bo šla težko v korak z Vojskarji

Damjana Slabe, od septembra predsednica novega turističnega društva Vojsko, je za planoto pripravila realno strategijo turističnega razvoja. Pravkar v sodelovanju s tekaškim centrom oblikujejo eno- do nekajdnevne programe obiska in promocijo na turističnih sejmih.

Upajo, da bodo CRS z igrišči, fitnesom in prostori za zdravstvo zgradili čez dve leti. “Ansambel Modrijani za otvoritveno slavje smo že naročili,” so se pošalili krajani. Občina bo šla težko v korak z okrog 200 Vojskarji. Za gradnjo CRS se sicer dogovarja s Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti. Ta ima na Vojskem svojo enoto in bi mu zaprte športne površine prišle zelo prav, a državni center trenutno novih objektov ne financira.

“Zaradi zagnanosti smo Vojsko in Ledine izbrali kot prvi KS za postavitev male čistilne naprave. Urejamo tudi umestitev večnamenskega objekta v prostor. Zeleni turizem je usmeritev občine in naredili bomo vse, da bomo podprli vaše ideje,” je polet KS podprl župan Bojan Sever.

Da bo uresničitev načrtov v zastavljenih rokih težka, ve tudi Lapajne. “Korak za korakom jih bomo uresničili. Vizija, cilji, sodelovanje v skupnosti, so moja formula za uspeh,” je zaključil predstavitev in krajani so mu zaploskali.

SAŠA DRAGOŠ

STARO SE UMIKA NOVEMU

 To jesen, pred letošnjim prvim snegom na Vojskem, je kraj doživel še eno, sicer trajno spremembo svoje podobe. Porušili so namreč 134 let star objekt nekdanje vojskarske osnovne šole, ki se je umaknila novemu, v bližnji prihodnosti načrtovanemu večnamenskemu  objektu  centra rekreacije in sprostitve.
V drugi polovici 19.stoletja je bilo na Vojskarski planoti povprečno okrog  130-150 šoloobveznih otrok, zato je po odločitvi takratnih oblasti ter po dolgoletnih načrtovanjih in zbiranjih sredstev kraj leta 1881 dobil svojo šolsko stavbo. Med prvo in drugo svetovno vojno je ta postala premajhna, zato so jo preuredili in tako zagotovili  dovolj prostora za vojskarske otroke in šolarje  iz bližnjih sosednjih krajev- iz domačij v Gorenji Trebuši in Gorenji Kanomlji. Med drugo svetovno vojno šola ni delovala, saj so jo zasedli italijanski vojaki. Po kapitulaciji Italije  leta 1943 je bila v njej organizirana partijska šola za Primorsko in Gorenjsko, ki pa jo je nemška vojska še istega leta napadla in požgala. V boju sta padla tudi dva tečajnika.
Leta 1947 je bila šola obnovljena, pouk pa je potekal dvoizmensko, dvorazredno, in sicer od 1. do 4. razreda popoldne, od 5. do 8. pa dopoldne. V šestdesetih letih je šolo obiskovalo še okrog 90 učencev, kasneje pa vse manj, tako da je bila v osemdesetih letih na vojskarski podružnični šoli ukinjena osemletka, ostala je štirirazrednica. Od leta 1999 pa stavba že ne služi več svojemu namenu, saj se je pouk preselil v nove prostore v CŠOD. Leta 2005 je bila zaradi velikega upada vpisanih otrok podružnična šola Vojsko " začasno " ukinjena, vojskarski šolarji se vozijo na matično šolo v Idrijo.
Nič ne kaže, da bi na Vojskem šola, ki je v svet poslala mnogo znanih in pomembnih osebnosti, še kdaj zaživela. Objekt stare vojskarske šole pa se je tako umaknil novim načrtom kraja, saj krajevna skupnost na tej lokaciji v prihodnosti načrtuje večnamenski  objekt  centra rekreacije in sprostitve. O tem in drugih načrtih razvoja Vojskarske planote bodo danes prebivalci razpravljali na srečanju krajanov, ki ga v imenu sveta krajevne skupnosti ob 18.00 sklicuje njegov predsednik  Branko Lapajne, na delovno srečanje pa je povabil tudi idrijskega župana.  

Metka Rupnik
Foto: Branko Lapajne

Val 202 - Ujame vse

Nedeljski izlet http://val202.rtvslo.si/2015/11/vojsko/

Vojsko – vas brez greha

Vojsko

foto: vojsko.si

Na tokratnem Nedeljskem izletu smo obiskali najviše ležečo vas na Primorskem. Nadmorska višina Vojskega je 1080 metrov in ker ljudski rek pravi, da nad tisoč metri ni greha, se Vojskarji radi pošalijo, da živijo v vasi brez greha. Morda je tudi to razlog, da se je število vaščanov v minulih 10 letih precej povečalo.

Na Vojskem je tudi veliko možnosti za kratke izlete, mnogi se navdušujejo nad gledanjem zvezd, v bližini pa je tudi atraktiven slap Gačnik.

Slap Gačnik

foto: Emil